Včasih mislim, da je čas je kocke ledu Razvodenela in odcejene med prsti. Brez tega ne vem o usodi naše poti, sprejemamo

Včasih mislim, da je čas je kocke ledu Razvodenela in odcejene med prsti. Brez tega ne vem o usodi naše poti, sprejemamo Ob poti. Ena zamaskirati kot moški, druge ženske. Tam, kjer je stegna, rodovnih gomil mesa Zaprti v nogah, toplota pa se širi v ritmu vsak korak. V Točen trenutek preteklosti in sedanjosti spajanje, nastane sožitje Plamena. Kaj mislis da je v enem, tabornem ognju v drugi. V kraju, kjer krilo sag med moja stegna, Ta isti točki kot v drugih dawns deleža, moja kri sežgejo kres Sanjsko notranjost svetilke. Tkanina v izdelku na subtilni konkavnih dimelj nežno boža mount Venero, Širjenje rahel in erotičnih gibanje dlake spodobnosti, hirsute Medtem ko je raztegnjena tkiva je kino na meso, zavijanje njen del stegen in Napenjalec jeklene vrvi v abullonado zadnja prema Staranje tkanine iz neštetih nežno boža, ugoditi na Telo, nezavest strmi grapi v katerem zadnjico žlahtnijo skladbice. Toplota strmenjem drugih v zadnjico lastnih vklopi Krvi in zaznanih čaja v vašem telesu. Danes je dan v katerem od časa je zvodenela in slika je vaš Sence. Odločno sem korak rutinsko in ta organ, pronica voda Med luknjami, vstopi v metro proti svojemu naslednja destinacija.