Pljuča mi sesajo zrak. Počutim se kot Naredi nekaj in ne vem kaj. Tokrat nisem prišel v vrsto. ne zmorem Sprostite. Pren

Pljuča mi sesajo zrak. Počutim se kot Naredi nekaj in ne vem kaj. Tokrat nisem prišel v vrsto. ne zmorem Sprostite. Prenasežen sem, vendar ne morem določiti razloga. Tudi jaz ne morem. Nehaj razmišljati, tisoč absurdnih idej mi bombardirajo um. Pogledam se v ogledalo. Ni mi všeč. Imam blond lase, ušesa označena z znaki piercingov Ki ga nisem imel, odkar mi je oče odtrgal enega brez brazgotin. Tehtam deset kilogramov. Manj. Dolge lase imam. Ne grizem si nohtov. In to je dober videz. Ampak najprej to je bilo tako. In mislim, da je bil srečnejši. Vsaj po treh letih sem jim priznal. Zavajam jih, da nisem v pravu. Študiram zgodovino in spremenil sem svojo University. Odrekala sem se dirki, ljubosumnem fantu in delu na dvoru. Zdaj sem še ena notri, a se ne prepoznam. Ostala so mi še dela. Jaz bom. Trgovino, kupim krilo, vzamem marteensme pobarvano črno. oči. Ne morem biti spet jaz. Čeprav je opica videna iz Svila je resnična. Potem se slečem, grem pod vročo prho. Nag sem jaz. Dotikam se svojega telesa, to sem še vedno jaz. Strije me spominjajo na to, kako Šel. Voda pade, zdrsne mi po prsih, če se vzburijo kot jaz, ko hrepeni po dotaknite se. Gobo pustim, da gre v roke, in mehka, a čvrsta turneja. Moje obline in vrhunec mi povejo, da sem tudi jaz v sebi. Pustite potem spusti moje telo, ostane na kolenih, in samski ples se začne iz moje roke. Ja, uspelo ti je z mojim videzom, ampak moje telo še vedno pripada, je moj ljubimec, in samo meni odgovarja na tak način noge so Trda, moje hrbtne obline, voda kar naprej pada, hočem jo piti. Ne več Mislim, da ima moja roka vso moč mojega telesa zgoščeno. In ne razmišljam o Nihče, dovolj je, da izgledam tako, da čutim popadke. Tam Jaz sem, poglej me, leže na krožniku za tuširanje, brez občutka mojih nog pravi, psihologa, da imam tesnobo. Temu pravim hrepenenje po občutku. In biti svoboden.