Mikro zgodbe II:dvojčici. Ko sva bila rojena, niti najbolj sposoben bi verjetno Lahko se odpravimo usodo našega življenj

Mikro zgodbe II:dvojčici. Ko sva bila rojena, niti najbolj sposoben bi verjetno Lahko se odpravimo usodo našega življenja. To se mi zdi čudno da samo mislijo, da vedo vse Teh krajev ste že kdaj izginil. Toda to je cena slave. Naša fotografija potuje skozi najbolj oddaljenih kotičkih Zemeljski obli, in naša največja radost in vedno smo posneli na stran Drugi. Vedno skupaj. Ne da je bila zahteva o našem delu, ampak da Odšteti ločeno ne bi imeli enako vrednost. Bilo je kot Batman in Robin, kot Laurel in Hardy, ali kot darilo Don Kihot in Sančo Pansa ali morda kot zdravnik Jekill in gospod Hyde. Kot da bi Sta bili dve strani istega kovanca. To ne pomeni, da nobeden od njih ni Ločena ni imelo vrednost, vendar je vsekakor so bile skupaj dinamit. Predvidevam, da v našem primeru je bilo nekaj podobnega. Ne delam narobe v spoznanju, da je predmet zavisti moja sestra, kot recimo ona Prav tako bi ga k meni. Je to samo z videvala stal pred mano, s svojo dolgoletno Obleci dan, dokler se je zdelo, da odraža žarki sonca, skoraj sem proti Pod solzami sreče. Vendar pa to ni v najmanj v primerjavi Bila je noč in oblečeni v njegovo oblačilo luči proti vzdihljaj za najbolj Zadržane. Kar smo govorili ob več kot eni priložnosti in za več kot Imeli smo lastne imena, počaščena sem, da smo od nekdaj znan. "Twins". Tako z velikimi črkami, diferenciandonos popolnoma iz tujine Druge rojen istega maternice. To bo zato je močan občutek, da smo imeli Vsak drugi nas čutimo poraza na kategorično, ko tisto jutro Smo bili vključeni v sredini navzkrižnem ognju kdaj misliš da Mi lahko poveste kateri koli čas kot protagonisti tako blizu. Samo dokončano, je dosegel spoznati, da katera koli Presaged namen. Je to dokončano da hit v telo moje sestre, Boli me, da sam; medtem ko je začela kričati na ulici, zraven moje Ljubljena mate še vedno stal in odvijanje, smo pogledali v obliki omamljene, in raztresena Ne da bi lahko verjel, krvavitev iz rane v lastnem telesu. Paraliziran sem, ne more zagotoviti pomoč, ki sem potreboval Daj mu je ostala prezreti tega zakona tako strahopeten. Snemanje je bilo v Nazaj. "Drži se, sestra. O ja." Spodbujamo jo. "Pomoč je na svoji poti." Ampak njegov odgovor I Drgetali so. "No, draga moja. Ne zavedejo. Nihče ne more storiti ničesar s Nas v tem trenutku. Smo nemočni. Ali ne vidiš povsod po svetu Okrog naših zbeži v strahu. Oboji smo izgubo!" Bolečino, ki vas objame me ni moj pogleda 180 Stopinje, če si želite ogledati z grozo da drugi strel se zdaj hitro Proti moji osebi, in podobno, strahopetna zadaj. "Mar." je opozoril mojo sestro, vendar je bila neuporabna. Nisem se mogel Dodge in dokončano strmoglavil pod mojo glavo. Naredili smo očesni stik z moja dvojčica nekaj Zapisnik, medtem ko naši krvi je bila zavrnjena na luknje povzročajo Obe izstrelki. Smo objeli in skoraj brez sape, desplomamos nas skoraj do Istočasno za veselje nekaj in obžalujem preostalemu svetu. To bo usoda je prišla obiskat, da bo vedno Države? Zdelo se mu je, da bi se naša, ki je okrnjena Vsekakor je 11. septembra 2001. Konec zgodbe resnične.Hvala pripombe.